TAM-TAMova ekipa

Pri delovanju nas vodijo načela strokovnosti, odgovornosti in profesionalnosti (ob torkih pa nas najdete na vrtu za hišo, kjer obrnemo žar in skrbimo za ekipni duh).

Zaposleni

Tomaž Drozg

direktor

E t.drozg@tam-tam.si

T 01 51 56 596

Blaž Gregorin

direktor trženja

E blaz@tam-tam.si

M 031 75 78 73

T 01 51 56 586

Damjan Koren

direktor projektov

E damjan@tam-tam.si

M 041 37 32 98

T 01 200 99 62

Nataša Sedminek

trženje in vodenje projektov

E natasa@tam-tam.si

M 031 361 744

T 01 51 95 188

Polona Černač

trženje in načrtovanje

E polona@tam-tam.si

M 051 62 61 64

T 01 51 56 587

Marko Verbič

vodja tehnične službe

E marko@tam-tam.si

M 030 64 17 11

T 059 22 17 12

Matjaž Oprešnik

vodja projektov

E matjaz@tam-tam.si

M 031 68 84 40

T 01 51 56 588

Vasilija Caharijas

poslovna sekretarka

E vasilija@tam-tam.si

T 01 51 53 439

Miha Bajić

računovodstvo

E miha@tam-tam.si

M 041 805 945

T 01 51 53 439

Avtorica portretov: Irena Kazazić

Pravilen zapis imena družbe in celostna grafična podoba

Ime družbe obenem označuje ime tržne znamke, zato je – podobno kot ustrezna uporaba logotipa – podvrženo določenim pravilom. Pravilen zapis družbe TAM-TAM je z veliki tiskanimi črkami z vezajem med besedama: TAM-TAM.
Spodaj so predstavljena tudi pravila za uporabo celostne grafične podobe družbe TAM-TAM, vključno z datotekami.

Pretekli mejniki

  • 90a leta: od glasbene trgovine do koncertnih plakatov

    Glasba igra pomembno vlogo v zgodbi družbe TAM-TAM kot priča tudi ime podjetja. Ustanovitelj podjetja Tomaž Drozg se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ukvarjal z idejo uvoza in prodaje glasbenih plošč. Tomaž je že imel nabor stotin odličnih LP plošč, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev za najem dobrega prodajnega prostora, še bolj pa zaradi skorajšnjega buma CD plošč idejo o prodaji gramofonskih plošč pravočasno opustil.

  • Kljub temu je ostal zvest glasbenemu svetu, saj je medtem ugotovil, da številni koncerti in glasbeni dogodki minejo neopaženi. Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture za obveščanje o kulturnih dogodkih so se plakati nameščali na nepravi način (plakatiranje na črno), zato so bili velikokrat slabo opaženi. V želji, da bi pomagal organizatorjem pritegniti obiskovalce in občinstvu podal ažurne informacije o koncertnem dogajanju, se Tomažu utrne zamisel. Kaj pa, če bi za potrebe informiranja javnosti o koncertnem in drugem kulturnem dogajanju ustvaril ustrezen plakatni servis?
  • Iz Vrhnike po vsej Sloveniji

    Prve postavitve plakatnih panojev se zgodijo leta ‘91 na Vrhniki, dve leti kasneje tudi v Ljubljani. Počasi, ampak zanesljivo se mreža plakatnih mest razširi po vsej Sloveniji.

  • Potencial dobre mreže plakatnih mest, aktualnega medija in odlične storitve medtem prepoznajo tudi “komercialni” naročniki. Le-ti s plakati uspešno nagovarjajo ciljne skupine, ki jih zgolj z običajnimi mediji težko dosežejo.
  • Z razvojem dejavnosti se pojavi potreba po kakovostnejših panojih, zato v sodelovanju s Quadrat designom enega najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev g. Vladimirja Pezdirca ustvarimo značilen TAM-TAMov pano za mestne plakate, ki postavi nova merila zunanjega oglaševanja in obogati urbani javni prostor. Potrditev, da gre za primer najkakovostnejše urbane opreme, pride tudi v obliki mednarodne oblikovalske nagrade DIDA l. 99.
  • 00a leta: nove ideje, nove aktivnosti

    Z ustrezno rešeno infrastrukturo panojev in kakovostno mrežo lokacij po vsej Sloveniji so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se TAM-TAM posveti vsebini. V desetletju delovanja je družba že prepoznana kot osrednji zunanji medij za promocijo kulturnih dogajanj, obenem pa svojo odgovornost do javnega prostora in kakovostne vsebine potrdi s številnimi inovativnimi pobudami.

  • 10leta: nadgradnje v formi in vsebini

    Prepoznavne TAM-TAMove “trojčke” (tristranske plakatne panoje) na izbranih lokacijah nadgradijo v kolesarnico, sestavljeno iz klopi in 6-ih parkirnih mest za kolesa ter ločevalnik uličnih odpadkov (kot rezultat razpisa v sodelovanju z Zavodom BIG). Obenem se družba tvorno odziva na družbene izzive in s projektom Plaktivat ponudi platformo za kreativne presežke ter aktivira družbeno zavest in spodbudi pozitivne premike v družbi, ali vsaj spodbudi debato o perečih temah. Z umetniškim projektom Ulična galerija pa neuveljavljenim umetnikom ponudi neporisan list za umetniško izražanje.