UGKR // Dorotea Dolinšek, TerraPort – Infographics [pH]

Layerjeva hiša, Kranj,
6. 5.–4. 6. 2022

Skoraj vsaka tehnologija ali storitev, razvita za radikalno okolje vesoljskega potovanja, se je izkazala za mejnik tudi na našem planetu. Avtorica Dorotea Dolinšek je projekt TerraPort zasnovala navdihnjena z najnovejšimi prizadevanji astrobiologije in scenarijev teraformiranja v vesoljski industriji kot izjavo o paradigmi radikalne skrbi za druge, za živali, rastline, ljudi in planet kot celoto.

Projekt je hkrati oprijemljiva vaja za osebno izkušnjo krhkosti Zemlje v globoki ekološki krizi. TerraPort je špekulativen, a popolnoma delujoč stroj, ki spremeni regolit brez organskega materiala v rodovitno zemljo, kar se v terminologiji znanosti imenuje terraformiranje. To je dolgotrajen proces, v katerem se sipek material brez organskih substanc zlagoma poji s hranljivimi snovmi, ki jih daruje avtorica, v zemljino pa se sadi Soja (Glycine max), ki je modelni organizem s pomenljivim kulturnim ozadjem. Soja je rastlina, ki jo je Dorotea Dolinšek zaradi vsebnosti fitoestrogenov izbrala kot rastlinskega partnerja, ki se v nameri spreminjanja neplodne zemljine sešteva z njenim intimnim telesom.

Za osrednji izziv je avtorica izbrala umetno sestavljen regolit s planeta Mars, ki je sestavljen glede na analize orbiterjev in roverjev, ki krožijo okrog in po marsovski površini. Mars je v človeški mitologiji, pa tudi aktualni navdušenosti nad možnostjo kolonizacije vesolja mejnik, s katerim se meri superiornost tehnoloških velesil. Buri številne špekulativne scenarije, ki pa so kljub odmaknjenosti v nedoločeno prihodnost še kako aktualni za iskanje odgovorov na izzive antropocena, v katerem se vrti planet Zemlja danes.

S projektom TerraPort se avtorica na umetniški način vključuje v projekt človeštva kot medplanetarne civilizacije dobesedno z vsem svojim telesom. S skrbnim zbiranjem tistega, kar njeno telo odloži kot odvečno, polni posode, iz katerih umetni cirkadialni ritem vgrajen v stroj-robot, zaliva in premika zemljino s hitrostjo 5 cm/dan, od silosa do silosa. Zemljina po tekočem traku od enega do drugega steklenega silosa potuje natančno trideset dni, kolikor je potrebno, da rastlina soje vzklije, zraste kot dolgi poganjek (internodij) in se po tridesetih dnevih presuje v silos. Napolnjen silos zamenja za izpraznjenega. Tako se zemljina v mesečnih ciklih zlagoma polni z organskimi snovmi in mikroorganizmi, ki se spontano nagojijo na gnijočih sojinih steblih ter se postopoma spreminja v plodno zemljo, nasičeno z informacijami o avtoričinem ženskem telesu. TerraPort je poskus osvetljevanja izzivov antropocena, kjer bi škodljive človeške dejavnosti na planetu Zemlja morali zaustaviti s spremembo proizvodnega mehanizma, ki ga poganja sodobni neoliberalni kapitalizem. TerraPort je hkrati pokazatelj obsega časa in sredstev, potrebnih za popravilo nečesa, kar običajno jemljemo za samoumevno.

Dorotea Dolinšek (1994, Kranj) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia). Študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je trenutno na drugi stopnji smeri Video in novi mediji. Predstavlja se na skupinskih in samostojnih razstavah. Od leta 2021 sodeluje z galerijo Kapelica, istega leta pa je prejela tudi študentsko nagrado na Mednarodnem festivalu za računalniško umetnost.

Projekt TerraPort, katerega triptih infografik je predstavljen na razstavi, je nastal v produkciji Zavoda Kersnikova s podporo Ministrstva za Kulturo RS in mestne občine Ljubljana v letu 2021.

Posebna zahvala: Barbara Sušnik

________

Mergentalerjeva ulična galerija je umetniški projekt Zavoda Carnica in TAM-TAM Inštituta. V sezoni 2022 predstavlja umetniška dela avtoric in avtorjev, izbranih na odprtem pozivu z osrednjo temo Prihodnost hrane [pH].