V novi epizodi podkasta Vidno polje gostimo Aljo Herlah – tipografinjo, grafično oblikovalko, soustanoviteljico črkovnega studia Type Salon in eno najbolj dejavnih ustvarjalk na področju oblikovanja črkovnih vrst pri nas. Z Bigo in Kunto se pogovarja o črkah, ki jih gledamo vsak dan, a redko zares opazimo. Kako nastane pisava? Zakaj lahko ena črkovna vrsta nastaja več let? In ali je berljivost stvar pravil, navade ali poguma?
V novi epizodi podkasta Vidno polje gostimo Aljo Herlah – tipografinjo, grafično oblikovalko, soustanoviteljico črkovnega studia Type Salon in eno najbolj dejavnih ustvarjalk na področju oblikovanja črkovnih vrst pri nas.
Z Bigo in Kunto se pogovarja o črkah, ki jih gledamo vsak dan, a redko zares opazimo. Kako nastane pisava? Zakaj lahko ena črkovna vrsta nastaja več let? In ali je berljivost stvar pravil, navade ali poguma?
Aljina pot jo je po študiju na Naravoslovnotehniški fakulteti vodila v Berlin in London, v tipografske studie, kjer se črke ne izbirajo iz menija, ampak nastajajo od začetka. V pogovoru odpira svet, ki je večini uporabnikov skoraj neviden: delo v črkovnih studiih, razmislek o avtorstvu, odnos med naročilom in avtorskim izrazom ter vprašanje, kaj pomeni oblikovati črke za določen prostor, jezik ali kontekst.
Eden od takšnih kontekstov je tudi filmski festival SHOTS v Slovenj Gradcu, za katerega je oblikovala vizualno podobo z zeleno roko in črkovno vrsto, ki je takrat še nastajala. Iz lokalnega izraza, kratkega filma in koroškega »dajmo enega kratkega« je nastal plakat, ki igrivo poveže kraj, festival in gesto.
Pri razstavi Grad. Koncepti, predmeti, prostori v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pa je šla v povsem drugo smer. Za razstavo, ki se ukvarja z gradom, arhivom, predmeti in plastmi zgodovine, je oblikovala črkovno vrsto Rozamunda – razkošno, skoraj cirkuško, a zgrajeno iz raziskovanja starih tiskov in vizualnih sledi preteklosti. Pisava, ki ne stoji ob strani, ampak sama postane del razstavnega značaja.
Posebno mesto v pogovoru ima tudi Wesna, črkovna vrsta, ki je nastala v sodelovanju s Kristo Likar in izhaja iz napisov slovenskih medvojnih plakatov. Projekt odpira vprašanje, ali lahko iz plakatne dediščine nastane sodobna slovenska črka. Wesna je zaživela tudi na mestnih plakatih TAM-TAM, s pozivi oblikovalkam in oblikovalcem, naj jo uporabijo neustrašno, hrabro in aktivno.
V epizodi se dotaknejo tudi projekta Svobodna Palestina, kjer je Alja za Vodnikovo domačijo oblikovala arabski napis na podlagi pisave Tisa slovenskega oblikovalca Mitje Miklavčiča. Ne kot font, temveč kot ilustriran napis, ki ohranja značaj osnovne tipografije in ga prenese v drug pisni sistem. Pogovor se tu odpre v širši razmislek o jeziku, pisavi, kulturnem kontekstu in odgovornosti oblikovanja.
Alja Herlah govori o tipografiji kot o disciplini, ki je natančna, počasna in polna pravil, a hkrati zahteva občutek, raziskovanje in značaj. O črkah, ki morajo včasih izginiti v branju, drugič pa stopiti v ospredje. In o tem, zakaj dobra pisava ni samo vprašanje oblike, ampak tudi vprašanje prostora, zgodovine, navade in pogleda.
Epizoda je bila posneta v studiu Radia Študent.
Prisluhnite novi epizodi podkasta Vidno polje na vseh pretočnih platformah: https://rss.com/podcasts/vidno-polje/2950278/
Izbor del, o katerih govorimo:
Filmski festival Shots:
Pisava Rozamunda:
Pisava Wesna:
Svobodna Palestina:
