Naročnik: Center urbane kulture Kino Šiška
Vsebina: TINTA – festival stripa Ljubljana
Oblikovanje: Lealudvik (Lea Jelenko & Matjaž Komel)
Ilustracija: Anna Haifisch

Festival stripa Tinta že 11. leto zapored slavi raznolikost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti, predstavlja širok nabor gostujočih imen in prinaša vznemirljiv izbor dogodkov, ki se bodo med 9. in 13. oktobrom odvili na različnih prizoriščih po Ljubljani. Letošnja edicija v ospredje postavlja moč ženskih avtorskih glasov na področju stripa. Z nami bodo tri mednarodno priznane ustvarjalke z različnimi poetikami, katerih dela lahko beremo tudi v slovenščini: prvovrstna kanadsko-srbska avtorica Nina Bunjevac, ena najbolj prepoznavnih nemških stripark Anna Haifisch ter odlična belgijska umetnica Noémie Marsily. V goste prihajata še prekaljena francoska stripovska mojstra svetovnega slovesa, izvrstni risar Grégory Panaccione in vrhunski stripovski scenarist Wilfrid Lupano. Predstavil se bo tudi zinovski festival Ukmukfukk, za katerim stoji pisana druščina mladih madžarskih umetnic in umetnikov, ki igrivo prestopajo meje različnih umetniških praks.

_ _ _

Naročnik: SNG Opera in balet Ljubljana
Vsebina: Falstaff
Oblikovanje (avtor): Maja Poljanc

Zadnja Verdijeva opera, Falstaff, je skladateljevo drugo delo, nastalo v sodelovanju s književnikom Arrigom Boitom – predtem sta sodelovala pri operi Otello – in drugo delo, ki ga je navdihnil Shakespeare; vsebina se naslanja na komedijo Vesele ženske windsorske in na odlomke kraljevske igre Henrik IV. Z združitvijo dveh dramskih del je libretistu Arrigu Boitu uspelo preseči osnovno farso, ki jo je Shakespeare napisal v naglici po naročilu kraljice Elizabete. Kljub začetnemu dvomu, da Verdi, ki je bil star že 80 let, ni zmožen skomponirati uspešne komične opere, je bil Falstaff na premieri 9. februarja 1893 v milanski Scali sprejet z navdušenjem. Tudi skladatelj je opero imel za svoje največje delo in kot tako je še danes stalnica opernih gledališč po vsem svetu.

_ _ _

Naročnik: KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO PiNA – Associazione culturale ed educativa PiNA
Vsebina: Intermedijski festival IZIS
Oblikovanje (avtor): Kaja Kisilak

Vsakoletna prireditev in razstava, s prikazom inovativnih, mednarodno priznanih avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti.

_ _ _

Naročnik: Društvo za srčno žilne bolezni AED
Agencija kreativna/medijska: Pristop in Pristop Media
Snovalci: Peter Zabret, Jure Tovrljan, Rok Flego

Društvo AED je neprofitna neodvisna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2019 na pobudo posvetovalnega telesa, ki se dnevno srečuje s težkimi posledicami nenadnih srčnih zastojev ter ustanovnih članov, ki se zavedajo, da so bolezni srca in ožilja vodilni vzrok za smrt prebivalcev Slovenije. Ob razmišljanju, kako dodati svoj kamenček v mozaik ustvarjanja boljše prihodnosti za vse nas, smo prepoznali svojo vlogo predvsem na dveh področjih: povečati število javnosti dostopnih naprav AED in širiti znanje o pravilnem odzivu na nenadni srčni zastoj. Trdno verjamemo, da vsako življenje šteje in da s pravočasnim pravilnim posredovanjem lahko rešimo veliko življenj ali pa vsaj preprečimo hujše posledice.

_ _ _

Premiera Woyzeck
Naročnik: Prešernovo gledališče Kranj
Oblikovanje: Tina Dobrajc in Ana Bassin

Büchnerjev Woyzeck je nastal na osnovi dokumentarističnih zapisov in polemike, ki se je v časopisu Henkes Zeitschrift für Zurechmungsfahigket razvila okoli umora iz ljubosumja. Nekoliko pozneje sta se zgodila še dva podobna umora, za katere raziskovalci Büchnerja menijo, da sta prav tako vplivala na nastanek nedokončane in fragmentarne drame. Büchnerjeva odločitev za tak pristop seveda ni naključna. Bila je posledica zavestnega preloma z ustaljenim idealističnim pisanjem, ki življenja ne prikazuje takšnega, kot je, v vsej njegovi paradoksalnosti in banalnosti, temveč ga poskuša idealizirati in ideologizirati. Büchner je najostreje napadel idealistično umetnost, ki namesto živih ljudi prikazuje izumetničene lutke oziroma marionete in jih postavlja v skonstruirane situacije, ter se v nasprotju s tem boril za realistično ali že kar naturalistično metodo pisanja. Zavzemal se je za junake iz mesa in krvi, z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi, ter za situacije, v katerih bi se lahko prepoznal sleherni izmed nas. Büchner se ni poglobil le v temine Woyzeckove osebnosti, ampak tudi v temine družbe, ki ga pripelje do nesrečnega razpleta njegove zgodbe. Prav temu malemu človeku, ki stopi iz anonimnosti šele takrat, ko zagreši umor oziroma prestopi mejo, je avtor namenil vso svojo pozornost. Nekateri teoretiki so zato tekst poimenovali kot prvo »proletarsko tragedijo«, saj je v njej avtor kar nekaj let pred Marxom opozoril na družbene probleme. Büchner drame zaradi prezgodnje smrti žal ni uspel dokončati. In prav zato je za režiserje drama zmeraj znova izziv, kako iz fragmentov rekonstruirati Büchnerjevo sporočilo oziroma dodati svoj režiserski podpis.