Surfanje na valovih je strast, ki zaznamuje umetnika Primoža Zorka, slednji se je pod kuratorstvom Galerije Photon v prvem poletnem mesecu predstavil v Ulični galeriji na Vegovi.
Primož Zorko – foto: Simon Podgoršek
Primož Zorko, (1983) je samostojni umetnik, fotograf in oblikovalec, ki deluje tako na komercialnih kot na umetniških področjih. Njegova dela so bila razstavljena na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, med drugim v Barceloni (MACBA, DHUB in Mutuo Centro de Arte); v Benetkah (Beneški bienale – Fondazione Querini Stampalia); v Moskvi (Central House of Artists); v Hamburgu (Affenfaust Galerie); v New Yorku (OTS3); v Toyami (The Museum of Modern Art); v Londonu (Doomed Gallery Dalston itd.); na Dunaju (Künstlerhaus Vienna); v Baslu (Museum Tinguely), v Atenah (E.Δ.Ω.); v Beogradu (Oktobarski Salon, CZKD, Ulična galerija); v Bilbau (Bellaza Gallery); v Rimu (001 Gallery); v Portlandu (Disjecta Gallery); v Amsterdamu (Waag Society); Zagrebu (MUO itd.) in drugje. Trenutno živi in dela v Ljubljani.
Odprtje razstave I won’t complain – foto: Simon Podgoršek
Ne bom tarnal
Tako življenje kot ustvarjanje umetnika Primoža Zorka sta močno zaznamovana z njegovo veliko strastjo, s surfanjem na valovih. Velikokrat se spopada z željo po surfanju in oceanu, ki mu zaradi geografske lokacije rojstnega kraja pogosto nista dosegljiva. Njegova izkušnja surfanja je zato po navadi le posredna – bodisi na spletu v obliki algoritmov in vizualnih surf predstavitev napovedi valov, ali pa ustvarjena podzavestno, v obliki sanj.
Foto: Simon Podgoršek
Včasih posredno izkušnjo ustvari z doma najdenimi in ustvarjenimi nadomestki, da bi to pomanjkanje lažje preživel. Daljše kot je pomanjkanje, večja je prisotnost njegovih sanj. Resnična izkušnja surfanja se počasi omeji na spomin in postane podzavestna. Nekaj kar se je začelo kot prijetno obujanje spominov, se s časom, postopoma spremeni v nočne more.
Foto: Simon Podgoršek
Projekt Ne bom tarnal govori o ljubezni in strasti, ki prežema vse nivoje posameznikovega obstoja. Avtor občuti to kot dvojnost med srečo in bolečino, med nebesi in peklom, med dnevom in nočjo, v enem.
Foto: Simon Podgoršek
In čeprav ne razumem svojih sanj
Vem, da nekje je upanje, je upanje,
je upanje. (Benjamin Clementine, I Won’t Complain, 2015.)
Ulično galerijo podpira Tektonik kraft pivovarna – foto: Simon Podgoršek
Odprtje: sreda, 4. 6. 2019, ob 17:00 | Na ogled: 1. 7. 2019 | Ulična galerija na Vegovi.
Nosilec projekta: TAM-TAM Inštitut
Koproducent: Galerija Photon
Ustvarjanje v TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi podpira Tektonik kraft pivovarna. Strogo resno pivo.