Vegova ulica v Ljubljani je v preteklem letu postala prava umetniška promenada, saj jo je krasil cikel desetih razstav pod naslovom NTF =. Ta edinstvena serija razstav je skozi leto ponujala raznolik pogled na ustvarjalnost in inovativnost, ki jo premorejo študenti in mentorji Naravoslovnotehniške fakultete.
NTF = sKRIM
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 15. 3.–11. 4. 2024
Projekt NTF sKRIM je nastal v sodelovanju med Rokometnim klubom Krim Mercator Ljubljana in Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izveden je bil v obliki delavnice pri predmetu Oblikovanje oblačil v vseh letnikih dodiplomskega študija oblikovanja tekstilij oblačil.
Tekmovalni dresi, ki so prezentančno oblačilo rokometašic in medij poenotenja navijačev s klubom, so tekom delavnice predstavljali neizčrpen vir inspiracij ter sredstvo neverbalnega komuniciranja med rokometašicami in študenti. Gibanje, tekmovalnost, veselje, energija, družinska povezanost, izjemnost rokometašic, veličastnost športa … so študenti vključili v snovanje oblačil ter s pomočjo različnih tehnik izdelali avtorska oblačila, ki ponazarjajo njihovo raziskovanje.
K oblikovanju so pristopali z raznimi rešitvami kot so recikliranje, upcikliranje, prepletanje, kvačkanje, lasersko izrezovanje dresov, trenirk, žog in mrež. Izdelali so kolekcijo srajc, jop in puloverjev, modnih dodatkov ter spodnjih kosov iz jeansa. Nastala je sodobna kolekcija ženskih oblačil, ki je barvno in stilistično poenotena. Študentje so v okviru projekta pridobili nova znanja, kako oblikovati oblačila za naročnika in sodelovati pri timskem delu.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Add To Cart
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 12. 4.–10. 5. 2024
V triptihu Add To Cart iz serije Inventory Check umetnica z medijem digitalnega kolaža gradi različne inventarje objektov in digitalnega kipple-a*, na prvi pogled neuporabnih drobnarij, ki s svojo sentimentalno vrednostjo pričajo o karakterju lastnika predstavljene zbirke.
* »Kipple« beseda, ki jo je skoval Philip K. Dick v knjigi Ali androidi sanjajo električne ovce (Do Androids Dream of Electric Sheep?), se navezuje na nered neuporabne krame, ki »se razmnožuje, ko ste ji obrnjeni s hrbtom«.
Farah Sara Kurnik aka Liara T’Soni (2000) je ljubljanska vizualna umetnica, ki ustvarja na področju grafičnega in industrijskega oblikovanja, scenografije, videa in novih tehnologij. Trenutno študira na Naravoslovnotehniški fakulteti, smer grafična in medijska tehnika. Oblikovala je že mnogo grafičnih podob aktualnih slovenskih in tujih glasbenikov, glasbenih dogodkov in razstav, znotraj katerih pogosto prevzame tudi vlogo VJ-ke. Leta 2021 je svoje delo predstavila na 34. grafičnem bienalu ISKRA DELTA in v istem letu soustvarila ter vodila cikel glasbenih dogodkov Bilanca v Cukrarna Bar. Prav tako je v letu 2021 razstavljala prvo razstavo Cambrian Interfaces. Leta 2022 je v sodelovanju s FrešTreš prispevala likovno podobo v obliki inštalacij in video projekcij za gledališko predstavo Zadnji naj ugasne luč v Prešernovem gledališču Kranj in ustvarila vizualno podobo, scenografijo in video material za predstavo Da te ni sram v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 2023 je v galeriji DobraVaga predstavila solo razstavo Inventory Check ter v istem letu v sklopu skupinske razstave Kres predstavila svoje delo na The Wrong Biennale. Je članica ljubljanskega kolektiva Nimaš izbire.
Na UL NTF KOTO študentje z mentorji vsako leto pripravijo zaključni projekt, ki raziskuje izbrano oblikovalsko temo skozi različne medije pri različnih predmetih. Letos je tema in naslov projekta »POVEZOVANJA«.
Projekt osvetljuje aktualne teme oblikovanja tekstilij in oblačil, nagovarjajoč medčloveško povezovanje, empatijo ter sodelovanje na lokalni in globalni ravni. Raziskuje vrednote v sodobnem oblikovanju, zlasti nove odnose med umetno inteligenco in oblikovalskimi procesi. Študentje razmišljajo, kako se danes obnašati kot oblikovalec, kako kombinirati staro in novo, kje so meje novonastalih kreativnih polj, svetov, prostorov, kaj nam ponujajo nova orodja na področju modnega in tekstilnega oblikovanja. Kreativno povezujejo različna izhodišča, tehnike, veščine, ukvarjajo se z razmerjem med digitalnim in fizičnim ter tradicionalnim in sodobnim. Prepletajo osebno z javnim, lokalno z globalnim, preteklost s prihodnostjo …
Več o projektu na povezavi.

NTF = POVEZOVANJA
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 14. 5.–4. 6. 2024
V današnji družbeni klimi, kjer je zelo prisotno individualno razmišljanje, je tema »POVEZOVANJA« vzpodbuda, da se preko oblikovalskih procesov, projektov, kolekcij, serij oblačil ali tekstilij, inštalacij, intervencij oblikovalci obrnejo navzven. Oblikovalska tema nagovarja k sodelovanju, inkluzivnosti, vključevanju, razmisleku o vrednotah današnjega časa, vzpodbuja povezovanja med oblikovalci znotraj kreativnih procesov in sodelovanje med oblikovalci in okoljem s posebnim poudarkom na trajnostnih in etičnih premislekih in kreativnih rešitvah.
Projekt »POVEZOVANJA« v največji meri implementira različna umetniška področja in vsebine, vključuje povezovanje študentov različnih članic UL, sodelovanje študentov in strokovnjakov iz različnih področij in sodelovanje s Centrom Rog kot enim najsodobnejših centrov povezovanja in ustvarjanja. Nagovarja kmultidisciplinarnosti v izrazu in vsebini, h kreativni debati, odprtosti za javnost in aktualni večdisciplinarnosti,podprti s trajnostno noto.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Dolgi koraki, dolgo življenje
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 11. 6.-8. 7. 2024
V izbranih fotografijah iz fotozina z naslovom ‘Dolgi koraki, dolgo življenje’ avtor izpostavi podrobnosti, ki so nosilci likovnega jezika celotne serije fotografij, prikazanih v fotozinu. Tekom kreativnega procesa je avtor zadnja tri leta spremljal in fotografiral svojega dedka ob vsakdanjih dejavnostih in vrtnarjenju, kateremu ta posveča največ svojega časa. Inspiracija za projekt je bil njegov življenjski moto, ki je hkrati tudi naslov dela – gre namreč vzporedno z načeli vrtnarjenja, kjer je potrebna vztrajnost in potrpežljivost za doseg vidnih rezultatov trdega dela.
Mark Breznik (1999) je fotograf iz Kranja, ki deluje na področju portretne fotografije, poleg tega pa se v prostem času ukvarja tudi z umetniško ter analogno fotografijo. Trenutno zaključuje magistrski študij Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je član kolektiva FotoKult ter pomočnik pri izvedbi mednarodnega festivala sodobne fotografije Kranj Foto Fest. Svojo prvo razstavo fotografij z naslovom ‘Kamni’ je imel v galeriji Layerjeve hiše leta 2023.
Več o projektu na povezavi.

NTF = SEM(e)
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 9. 7.-6. 8. 2024
Fotografska razstava SEM(e) približa očesu skoraj nevidni svet semen, ki ga v vsakdanjem življenju zaradi svoje majhnosti preprosto spregledamo in zanemarimo njegovo pomembnost. Razgali nam reliefe, teksture, nepopolnosti in barvitost, ki jih s sabo nosijo semena. Fotografsko botanično razstavo zaznamuje neobičajen preplet umetnosti in znanosti. Igra besed SEM(e) se v prvi vrsti navezuje na tehnologijo zajema fotografij, ki so nastale s pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa – SEM
(Scanning Electron Microscope), z dodano končnico -e pa dobimo še fotografske subjekte – semena.
Urška Klenovšek je študentka magistrskega programa Grafične in interaktivne komunikacije na Naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je dokončala tudi dodiplomski študij. Inspiracijo za umetniško prakso črpa iz narave in svojih hobijev kot so gojenje rastlin, fermentacija, vrtnarjenje … Poleg študija opravlja študentsko delo v tiskarni, kjer se je priučila različnih veščin povezanih s tiskarstvom.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Štala
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 6. 8.-2. 9. 2024
Razstavljen kolaž sestavljajo fotografije modne zgodbe Štala, ki je nastala med procesom pisanja diplomskega dela. Modna zgodba je navdahnjena z okoljem in kulturno dediščino avtoričinega odraščanja na kmetiji. Pri grajenju koncepta se je vračala v osebno zgodovino in pregledovanju starih družinskih fotografij, v katerih je našla veliko poznanih motivov, ki jih je uporabila pri grajenju scene, stiliranju in pri končni obdelavi fotografij. Skozi fotografije želi gledalca povabiti v svoje misli in svojo hišo spominov, ki je predstavljena kot štala (hlev). Beseda štala predstavlja tudi zmešnjavo, ki jo pripelje kreativni kaos.
Zakaj kolaž? Kolažiranje je ena izmed avtoričinih priljubljenih tehnik ustvarjanja že od osnovne šole, zato se je odločila, da za zaključni projekt šolanja uporabi prav to tehniko. Kot referenca ji je služila fotografinja Deborah Turbeville, ki je tehniko kolažiranja rada uporabljala z njenimi modnimi fotografijami, ki so prav tako prikazovale razkroj. Na splošno imajo modne zgodbe od 8 do 10 fotografij, vendar avtorici, ki se ne more upreti narediti kakšno fotografijo več, to ni uspelo. Hkrati tega niti ni želela, saj je bilo kar nekaj fotografij primernih in vsaka je govorila svojo zgodbo, zato se je odločila, da jih prikaže v čim večjem številu. S tem si lahko gledalec ustvari zgodbo s svoje perspektive, kar je najučinkovitejše prikazati s kolažem.
Zakaj uničene? Skozi proces ustvarjanja modne zgodbe in razstave se je avtorica po navdih vračala v domače okolje in kulturno dediščino. Doma je odkrila škatlo starih družinskih fotografij, kar za njeno družino ni značilno, saj imajo večino fotografij zaščitenih v fotoalbumu. Najdene fotografije so zadnjih 20 let poležavale na podstrešju in imajo jasne znake poškodbe vlage, vetra, sonca, predvsem pa ptic, ki so na njih gnezdile. Zgodila se jim je naravna retuša. Kljub temu, da so fotografije uničene, niso izgubile vrednosti, nekaterim izmed njih, ki so edine fotografije nekaterih prednikov, se je po tem odkritju vrednost celo povečala. Skozi celoten proces ustvarjanja je avtorica ugotovila, da fotografija, kljub uničenju, ne more izgubiti vrednosti, saj se prava vrednost skriva v spominu na poseben dogodek, ki je zaznamoval naše življenje. Prav nasprotno – uničenje fotografijam doda karakteristiko in zgodbo, saj je imela fizična fotografija dodatno doživetje, ki ga ne bi imela, če bi ostala le v digitalni obliki. S tem namenom je avtorica izbrala 700 fotografij in jih s pomočjo svojih bližnjih uničila na edinstven način, ob tem pa odkrila ogromno novih tehnik ročne obdelave fotografij, ki jih naredijo nekaj posebnega. Ker si je avtorica želela, da je skozi proces vključenih čim več ljudi, uničenje fotografij ni bilo dovolj. Skupaj z obiskovalci je uničila tudi plakat, mu s tem dodala dodano vrednost in vse skupaj zaključila v celoto.
Anja Kužnik je študentka dodiplomskega programa Grafična in medijska tehnika na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kamor se je vpisala po končani medijski šoli. Ukvarja se predvsem z modno in portretno fotografijo, obožuje pa tudi analogno fotografijo, umetniško in pa mešano tehniko. Je klasična perfekcionistka z obsedenostjo s kontrolo, a pri tem projektu ni mogla uporabiti ne enega ne drugega, ampak se je bila primorana prepustiti toku življenja, in da jo njena kreativnost pripelje na cilj.
Več o projektu na povezavi.

NTF = NITI & KODE
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 3. 9.-1. 10. 2024
Projekt Niti & kode je nastal v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, namenjenega predstavitvi znanstvenih in umetniških del ter spoznanj najširšemu krogu javnosti, predvsem pa mladim. Letošnja edicija Evropske noči raziskovalcev nastopa s sloganom Človek, AI, ki smo ga tudi na UL NTF KOTO vzeli za navdih. Danes si življenja brez poznavanja digitalnega sveta in uporabe računalnikov težko predstavljamo. Stremimo k temu, da bi nam tehnologija olajšala življenje, sami pa bi lahko imeli več časa za »analogen« način življenja, za prosti čas, sprostitev, naravo, druženje, … S pojavom umetne inteligence (UI, angl. AI) naj bi si življenje še bolj olajšali, hkrati pa nas je strah njene sposobnosti, razvoja in predvsem tega, da bomo izgubili nadzor. V nas se v zvezi z umetno inteligenco porajajo raznoliki občutki, od negativnih do pozitivnih, in vso to paleto občutenj, asociacij in razmišljanj so študenti tako vsebinsko kot materialno izrazili skozi oblikovanje ročno tkanih tekstilij. Ob učenju osnovnih vezav ročnega tkanja so študenti preko izbire barv, različnih tekstilnih in netekstilnih materialov ter pestrosti oblik manifestirali svoja individualna občutenja o umetni inteligenci, nekateri bolj neposredno, drugi bolj subtilno. Nastale so male tkane tekstilije, stkane na manjših prenosnih ročnih statvah, ki jih v nestrokovnem žargonu radi poimenujemo “grebenčki” in ti “grebenčki” kljub majhnosti izražajo velike zgodbe, ki trenutno zapolnjujejo misli marsikateremu zemljanu. K sodelovanju smo povabili tudi umetnika in fotografa Marija Zupanova, da bi male tkane tekstilije in njihov tekstilni potencial izrazil v sožitju s človeškim telesom. Marijeva kreativna ideja fotografiranja je bila podoba, kakor bi jo ustvarila umetna inteligenca, če bi združevala telo in teksture tkanih tekstilij. Namesto digitalnega AI efekta smo uporabili analogno tehniko projiciranja tekstilije na telo in ga tako “oblekli” v tkane tekstilije, le-tem pa dali dodatno tridimenzionalnost. Mali študijski “grebenčki” so kot povečana fotografija na površini (telesu) ustvarili zanimiv predstavitveni učinek in tako še bolj dramatično prikazali raziskovano vsebino.
Niti & kode je kot del projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! financiran s strani Evropske unije.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Nakit
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 1. 10.-28. 10. 2024
Projekt NAKIT je nastal pri izbirnem predmetu Modni dodatki 1 v okviru sodelovanja med Centrom Rog v Ljubljani in Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelka za grafiko, tekstilstvo in oblikovanje, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Skozi študijski projekt oblikovanja in izdelave nakita so študentje spoznavali možnosti in delovno okolje Laboratorija za nakit v Centru Rog. Raziskovali so različne klasične in inovativne materiale in izvedbene tehnike, aplikativne v procesih sodobnega oblikovanja nakita. Zasnovali so lastne avtorske kolekcije, kjer so črpali inspiracijo iz vsakdanjega življenja, osebnih interesnih področij, okoljske problematike, zgodovinskih dejstev in anekdot ter specifik in povezav medkulturnega in oblikovalskega prostora, s posebnim poudarkom na sodobni modi in širini področja. Inovativne trajnostne rešitve v oblikovanju, izvedbi in apliciranju izdelkov na telo so študentje realizirali preko različnih tehnik in materialov, predvsem brona in medenine, ki jim je kot nov, netekstilni medij predstavljal neizčrpen vir likovne artikulacije. Poleg na novo naučenih ročnih zlatarskih tehnik kot so piljenje, brušenje, poliranje, lotanje, zatikanje in spajkanje kovine, so študentje v novonastale izdelke trajnostno umeščali ostanke predmetov iz naravnih in drugih materialov in lastnega okolja, velikokrat po principih pouporabe in upcikliranja. Nastale so raznolike kolekcije nakita, posamezni izdelki združujo tradicionalne ročne zlatarske in tekstilne tehnike in tudi nove tehnologije laserskega izrezovanja ter tridimenzionalnega tiskanja produktov.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Luči vseh sanj
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 7. 11.– 5. 12. 2024
Nina Starman Gombač (2003) je študentka dodiplomskega programa Grafične in medijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter članica fotografskega kolektiva FotoKult. Zanimajo jo predvsem umetniška in eksperimentalna, kot tudi portretna, modna in gledališka fotografija. Rada preizkuša meje med analogno in digitalno fotografijo, našla pa se je tudi v stari tehniki razvijanja fotografij, cianotipiji, ki jo navdušuje s svojo enostavnostjo in prusko modrimi odtenki.
Razstavljene fotografije so del serije Luči vseh sanj, ki je nastala v sklopu pisanja diplomskega dela ter prihajajoče skupinske razstave kolektiva FotoKult. Sestavljena je iz kombinacije skenov starih družinskih fotografij, segajoč v obdobja med 1930–1980 ter digitalnih fotografij trenutnega časa, ki jih povezuje cianotipija. S tem vzpostavlja kontrast med življenjem njenih prednikov in življenjem nje same. Idealizira idejo o sanjskem slovenskem življenju. Odloči se za uporabo tehnike cianotipije z namenom zabrisanja meja med digitalnim zajemom fotografij in analogno tehniko razvijanja le-teh in s tem poenotenja preteklih časov z današnjimi. Na ta način ohranja nekaj tako oddaljenega, tako blizu. Seriji bo sledil tudi fotozin.
Avtorica že od malih nog posluša zgodbe in spomine najbližjih, medtem ko se na gramofonu vrti vinilka pesmi Slovenske popevke ter sanja o življenju tedaj. Sama pravi, da se ji ob pogledu na nastalo serijo prične peti pesem Ditke Haberl – Nad mestom se dani.
Več o projektu na povezavi.

NTF = Povelenju
Ulična galerija TAM-TAM, Vegova ul., Ljubljana, 3. 12. 2024-20. 1. 2025
Lignit, premog iz velenjskega rudnika, je bil gonilna sila in posledica nastanka mladega povojnega mesta. Človeški trud in vizija sta ustvarila prostor, kjer so delavci in rudarji postali soustvarjalci urbane krajine. Velenje nikoli ni bil slovenski ali jugoslovanski projekt, ampak trmasto delo velenjskih rudarjev.
Načrt Velenja je ustvaril urbanist Janez Trenz, ki ga je s sodelovanjem arhitektov ustvaril celovito, v duhu modernizma – z ravnimi linijami, estetiko betona, naravnih materialov in prostorov namenjenih skupnosti. Šole, zdravstveni domovi, kulturne ustanove – vse je bilo zasnovano z mislijo na delavca, na človeka, ki gradi prihodnost. V velenjskem sončnem parku in na sredinski grafiki najdemo tudi skulpturo Manifest ali Človek-stroj velenjskega kiparja Cirila Cesarja, ki je konstruktivističen slavospev človeka, rudnika in novo nastalega mesta. Vsaka zgradba pripoveduje zgodbo transformacije. Udarniško – tudi s prostovoljnimi prispevki – postavljene stavbe so sčasoma doživele spremembe, prilagojene novim življenjskim potrebam. Med novejšimi objekti se skrivajo sledi prvotne vizije, sledovi utopičnih obljub povojnega časa. Umetnica skozi grafike odkriva te plasti – premika meje, prekrivanja historičnih momentov, preobrazbe prostora. Sprašuje se: kaj ostaja, kaj se je spremenilo? Premogovnik, nekdaj srce mesta, se bo predčasno zaprl leta 2026, a zgodba Velenja ostaja zgodba ljudi, ki so ga ustvarjali.
Tara Semečnik (1998) deluje v polju medijske umetnosti in grafičnega oblikovanja. Diplomirala je na smeri Grafične in interaktivne komunikacije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje svoj magistrski študij. Živi in ustvarja v Ljubljani, odraščala je v Velenju. Motive rojstnega, Titovega mesta nosi tudi v svojem delu. Navdihujejo jo zgodbe ljudi ter kraji, v katerih ljudje bivajo. Raznolikost človeštva je prikazala v svojem muralu Ludeki (2023), prikazovanje artefaktov človeštva pa nadaljuje v svojih trenutnih delih. Ko ne dizajnira, gleda nišne filme.
Več o projektu na povezavi.
